La vita è bella 2. del

La vita è bella 2. del

Če ste sredi drugega dela vam priporočam, da zapis raje preberete kdaj drugič, ko boste imeli mir. Notranji mir.

Deževni pasji sprehod po varovanem gozdu, ki so se ga pred pol leta “naravovarstveno” lotili profesionalci iz GG Tolmin, me je spomnil, da bi lahko zapisal tudi nadaljevanje zapisa z naslovom La vita è bella. Gozd je po “naravovarstvenem” posegu videti kot porečje Tunguske po eksploziji česarkoli že….Veliko manj boleče za naravo, bi enako delo opravil en sam kmet z enim vitlom in enim traktorjem (manjšim). Vse skupaj sicer malenkost, ki jasno kaže sindrom modernega sveta, ki se mu lahko mirno reče izguba zdrave pameti in ekstremno noro sposobnost človeka, da uniči v 24 urah tisto, kar je nastajalo stoletja, tisočletja in še dlje…

Za začetek si predstavljajte, da so vasi možgani tisti, ki krmarijo celotno nam znano vesolje. Ker gre za večjo zadevo je smiselno imeti red oziroma pravila, da ne prihaja do anomalij, ki bi bile lahko usodne. Pravila je najlažje vzdrževati z nebroj malimi “elementi” z omejeno opravilno sposobnostjo, če ste se kot namišljen krmar celotnega vesolja odločili, da boste uspešni pri svojem delu. Vse vam neverjetno lepo funkcionira. Zelo zelo dolgo časa. Za naše pojmovanje časa, bi lahko rekli skoraj neskončno dolgo, saj je slabih 14.000.000.000 let nepredstavljiva številka. Če vam še hkrati povem, da je vesolje vsaj 5 ali 6 x večje, če ga premerimo v svetlobnih letih, pridemo do na prvi pogled zanimivih paradoksov, ki so dokaj razumljivo razloženi v znanstveni objavi. A to ni tema zapisa, ki je dosti bolj preprosta.

Po skoraj 14.000.000.000 let se vam v drobnem kotičku vesolja, ki ga poznamo pod imenom Rimska cesta pojavi kraj, kjer energije niso ravno prave. Sploh na enem od planetov ne. Če bi opazovali naš planet v hitrem posnetku, ki bi zajel zadnjih 500 let, bi iz Lune opazili vso svinjarijo, ki jo počnemo. In vi, kot odličen in nezmotljiv krmar celotnega vesolja, si želite ogledati grozno anomalijo iz neposredne bližine in z “očmi”, ki znajo videti bistvo. Kar kmalu bi opazili, da je Zemlja bila videti čisto v redu, dokler se ni začela industrijska revolucija. Od takrat se narava izkorišča čez vse možne mere dobrega okusa. Poglejte lokalno ali pa globalno, razlike ni. Globalno sicer ni globalno kot bi moralo biti, saj v bistvu izključno vi, v vlogi namišljenega vladarja vesolja, vidite resnično globalno.

(op.a.: Ljudje smo žal omejeni pri določenih percepcijah, saj nam omejitve priuči družba. Največ skozi izobraževalni sistem, ki od privatizacije le-tega naprej niti ni več normalen. A je bilo kadarkoli toliko fejkanih diplom ali magisterijev? Ne samo pri nas. Bog ve, kaj je z doktorati privat inštitucij.)

Med opazovanjem zagledate anomalično ponorelo “tkivo” oz. človeka, ki uničeje vse okoli sebe. Stvar se že tako zapleta, da uničujemo posredno sami sebe. Za prispodobo lahko uporabim bolnika z rakom. Če vaš imunski sistem ali zdravljenje ni uspešno, rakaste celice “okupirajo” telo in poskrbijo, da umre. Seveda gredo v smrt tudi same. Ni jim pomembno, saj rakaste celice, ki so nastale iz vaših zdravih celic, “ne razmišljajo” o svoji usodi na način, ki bi bil dorasel človeku, ker je način “razmišljanja” takšnih celic omejen, posledično je omejen tudi njihov razvoj. Ne znajo preživeti generacijsko, saj gre za ”produkt z napako”, nastal iz naših zdravih celic, kar se dogaja ves čas v naših telesih in samo imunskemu sistemu se lahko zahvalimo, da nimate/nimamo kar vsi raka…

V bistvu ne vem natančno, zakaj ljudje pričakujemo, da bomo uničili kar vse okrog sebe in postali srečni!?!? Skrajno neracionalno razmišljanje, ki nas pelje v propad. Bi lahko rekel, da smo mi, kot anomalične “celice” nesporna napaka evolucije, ki nam je omogočila neverjetne in odlične možgane, katere že kar nekaj časa izkoriščamo izključno proti sebi… Nesporno smo postali družba z zelo nejasno ločnico med realnostjo in fikcijo.

Skratka, največji problem ljudi smo ljudje sami. Z vzgojo, izobražovanjem in vsemi ostalimi vplivi smo postali zverine brez primere. Kakšni tiranozavri neki, to so bila prava nežna bitja, če bi le narava znala govoriti in če zanemarite filmski “pregon”, ki ste ga videli v Jurskem parku. Ljudje zadnjih 500 let 24 ur na dan, vse dni v letu uničujemo in zastrupljamo okolico in se nato čudimo vsem možnim spremembam, ki se dogajajo. Malo nesmisleno, da ”jočemo” zaradi nečesa, kar povzročamo sami, a ne?

In kje je ta čudežni stroj imenovan narava naredil napako, ki bo prej ali slej popravljena? Najverjetneje tudi ni napaka. Če pogledam matematično, gre samo za enega izmed nebroj eksperimentov narave, ki ima odličen samoobrambni mehanizem. Najprej se samoobrambni čut sproži v nas, neposrednih povzročiteljih problemov. Če pogledamo porast števila ljudi na ulicah po celotni Evropski uniji in svetu se tudi nejevernim Tomažem počasi svita, da toliko milijonov ljudi, kot jih je bilo v EU na ulicah v zadnjem letu, ne more biti zmanipuliranih, še manj neumnih.

In potem nekega dne udari novica dneva, da v mesnih izdelkih ni mesa. A kdo od turbokapitalistične prehrambene industrije pričakuje kvaliteto za primeren denar? Paradoxalno v osnovi. Največ lahko zaslužiš samo z največjo razliko v ceni in pika. Torej kupiš oz. narediš za čim manj in prodaš za čim več. Res “pozitivno” usmerjeno gibalo današnjega sveta, o kateremu obstajajo celotne univerze s tisoči doktorjev. Univerze, ki učijo kako v kapitalizmu nekoga nategneš. Posla drugače ni, verjemite mi. Enkrat vas poje vas konkurenca, ki je večji pohlepnež od vas. Če pokrajšamo ulomke ostane POHLEP=GIBALO DANAŠNJEGA SVETA. Nič kaj naravno ni videti oz. slišati. Pohlep, ki je v osnovi ekstremno nenaravna zadeva, je v stalnem vzponu. Po mojem prepričanju se količina pohlepa povečuje sorazmerno količini denarcev v obtoku. Enako tudi vojne... In ta količina denarja v obtoku v zadnjih letih, katerega krivulja vedno bolj strmo narašča proti navpičnici, povečuje količino pohlepa čez vsako še sprejemljivo mejo v trenutni zavesti naši družbe, ki se lepo prebuja in bo očitno v svojih ciljih tudi uspešna. Ne samo v Sloveniji. Še marsikje drugje. In za vse je bolje tako, saj bi v nasprotnem primeru, ob globalnem neuspehu “Glasov ulic vsega sveta”, svet postal nepredstavljivo grozen kraj, ki bo na koncu temeljito očiščen s takšnim ali drugačnim “prepihom” osnovnih gradnikov vsega… Torej, dokler je raven globalnega zavedanja še na tej ravni kot je, bi morali na ulico, kjer danes še niso, biti tudi vsi pošteni direktorji v javnem in zasebnem sektorju, saj jim država ropa podjetja z vedno večjimi bremeni, birokracijo in neizprosnimi padci proizvodnje oz. prodaje zaradi umetno ustvarjenih kriz, na katere naši voditelji niso imeli primernih odgovorov. Si predstavljate obrtnika, ki je bil vezan na enega od sistemov, katerega je uničila tajkunska lastninska zgodbica in je s težavami velikih podjetij tudi sam zapadel v nerešljive težave. Ekonomisti bi rekli, da ni bil konkurenčen in dolgoročno dovolj previden, saj ni imel različne kupce. Ampak za tak podvig bi potreboval banko, saj bi moral širiti proizvodnjo,  investirati in dodatno zaposlovati. Skratka, stvari bi mu ob danes veljavni in splošno priznani tezi konkurenčne družbe, ki jo žene izključno pohlep, zlahka ušle iz rok. Ker tega ni želel je propadel. In takih je tisoče. Smo prav poskrbeli, da jih skoraj ni več. Tistih pravih obrtnikov, ki je imeli npr. pet istih ljudi zaposlenih celo kariero in nikoli zamudil izplačilo plače. Poglejte Pečjaka. Legenda pekarstva, ki je zaradi prihoda konkurence multinacionalk, ki so “doktorirali” iz tega kaj dati v kruh, ki to sploh več ni, namesto normalnih sestavin, da ga prodaš ogromno, ceneje in s čim večji dobičkom. In ko so starega Pečjaka malo stisnili bankirji, se je našel rešitel Ferko, ki ga je pred tem kar dobro lomil v Elanu kot glavni šef. In naivnež Ferko, ki o prehrambeni industriji nima niti najmanjšega pojma, je menil, da bo zaslužil na sendvičih, dobavljenih imetnikom samopostrežnih avtomatov, ki te tako stisnejo pri ceni, da ne preživiš niti v sanjah. Če seveda ne delaš le-teh iz največjega sranja, ki si ga sploh težko predstavljamo. Natančno takšen je kapitalizem. Slovenski sploh, saj je h kapitalizmu močno primešana zavist.

Na koncu se samo na kratko vrnem k tistim malim delcem oz. bolje rečeno energijskim zankam, ki sem jih omenil v začetku. To so tisti najmanjši gradniki vsega, ki jih ni težko “krmariti”, saj jim “poveš” enkrat in nato le-tega ne pozabijo milijone ali celo milijarde let let. Posledično vedno poskrbjo za pot, ki je skladna našim iskrenim željam in energijam. Seveda morajo biti želje naravne in smiselne, predvsem neškodljive komurkoli oz. čemurkoli.

Ideal, ki si ga lahko le želimo? Niti ne. Vse deluje in bo tudi delovalo, če se le ne pustite ujeti v “kremplje” pohlepa in vseh ostalih svinjarij modernega časa. Seveda s tem ne mislim povedati, da je prihodnost v preteklosti, da ne bo pomote. Ne pozabite. Vsi smo iz enakih snovi kot vse, kar vidite na fotografijah tega zapisa.

Povezava do tretjega dela.

Stay tuned! It`s not over.

 

Ocena uporabnikov

Star ActiveStar ActiveStar ActiveStar ActiveStar Inactive
 

Skrij komentiranje Skrij komentiranje
  • Bold
  • Italic
  • Underline
  • Stroke
  • Smileys
  • :confused:
  • :cool:
  • :cry:
  • :laugh:
  • :lol:
  • :normal:
  • :blush:
  • :rolleyes:
  • :sad:
  • :shocked:
  • :sick:
  • :sleeping:
  • :smile:
  • :surprised:
  • :tongue:
  • :unsure:
  • :whistle:
  • :wink:
 
  • 1000 preostalih znakov